Pri robinzonskem čolnarjenju po Kolpi je pomembno, da s seboj vzamete osnovno opremo. To vključuje dovolj tekočine, hrano, ki ima daljši rok trajanja in ni hitro pokvarljiva, šotor, spalko, prvo pomoč, kompas, nož, vžigalice ali druge pripomočke za vžig ognja ter primerna oblačila in obutev za zaščito pred vremenskimi vplivi.

Ob odhodu pa pri nas prejmete še vse informacije o primernih mestih za spanje ter nasvete, kako prečkati brzice. Pri robinzonskem čolnarjenju spoštujte naravo in lokalna pravila. Ne puščajte smeti za sabo in se izogibajte motenju živali.

Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko preprosto življenje ob reki Kolpi postane najlepša avantura. Kontaktirajte nas za več informacij in rezervirajte »verjetno« najboljšo avanturo v vašem življenju.

Mnenje večletnih robinzonskih čolnarjev:

»Vsako leto, ko že pošteno diši po poletju, se kot skupina prijateljev zberemo ob reki Kolpi, da bi ponovno doživeli svoj letni ritual – robinzonsko čolnarjenje. To ni običajno potovanje; gre za avanturo, kjer reka postane naš dom, neokrnjena narava pa naše igrišče. Z začetkom potovanja, vsak od nas s seboj prinese ne samo nujno potrebno opremo za kampiranje, ampak tudi delček svoje duše, ki se zlije s to idilično pokrajino. Čolnarimo po mirni Kolpi, občudujemo njene skrivnostne kotičke in se prepustimo njenemu ritmu. Ko sonce začne zahajati, poiščemo prostor za naš večerni počitek – bodisi v gostem gozdu ali na mehkem travniku. Tu, v objemu narave, postavimo šotore in pripravimo ogenj. Ogenj in šumenje reke ustvarjata popolno kuliso za naše večerne pogovore. To je čas, ko se stari prijatelji pogovarjamo, smejimo in delimo zgodbe. Je čas za povezovanje in pristne pogovore, ki pogosto trajajo pozno v noč. Čolnarjenje po Kolpi ni samo letni izlet, ampak potovanje v srce prijateljstva. Vsako leto znova se zberemo, da obnovimo te vezi in ustvarimo nove spomine, ki ostanejo z nami tudi, ko se vrnemo v ustaljene ritme življenja. Ta tradicija, ki traja že več kot desetletje, je postala del nas, del naše skupne zgodovine. In tako, ob reki Kolpi, med zelenimi gozdovi in šumečo vodo, najdemo ne samo mir in lepoto narave, ampak tudi nekaj globoko človeškega – povezanost, prijateljstvo in smisel skupnega doživljanja. Vsako leto, ko zapustimo Kolpo, odnesemo s seboj košček te čarobnosti, ki nas hrani do naslednjega srečanja.«